V soboto, 14. 9. 2924, smo se zbrali na vojaškem pokopališču iz 1. svetovne vojne, tem posebnem kraju, skritim med vinogradi in oljkami, čisto na koncu vasi, ob robu gozda, na travniku, kjer zgodovina še vedno diha skozi drevesa. Ta travnik je grob osemsto vojakov iz vseh predelov tedanje monarhije, je grob ruskim in srbskim ujetnikom, ki so daleč od doma dočakali svoj zadnji sončni zahod.
Slovesnost ni bila le poklon preteklosti, temveč tudi opomin za prihodnost, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bomo ohranili mir in da bodo prihodnji rodovi živeli v svetu, kjer bo ljubezen do sočloveka premagala sovraštvo.
Na slovesnosti so s krajšim kulturnim programom sodelovali tudi učenci OŠ Šempas. Slavnostni govornik je bil podžupan MONG Anton Harej.
Mojca Maver Podbersič
