»Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. Vsak
tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo
začeti.« (T. Pavček)
S petjem in recitacijami smo se tudi letos spomnili naših rajnih in počastili spomin
nanje. Pred nami so časi za razmislek, časi, v katerih je odgovornost na nas, da si
prizadevamo za izboljšanje naše skupne stvarnosti in stremimo k boljšemu jutri.
Proslavo smo oblikovali recitatorji pod mentorstvom Mojce Maver Podbersič in Tamare Krušič.
Related Images:
(Skupno 469 obiskov, današnjih obiskov 1)
