»Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. Vsak

tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo

začeti.« (T. Pavček)

S petjem in recitacijami smo se tudi letos spomnili naših rajnih in počastili spomin

nanje. Pred nami so časi za razmislek, časi, v katerih je odgovornost na nas, da si

prizadevamo za izboljšanje naše skupne stvarnosti in stremimo k boljšemu jutri.

Proslavo smo oblikovali recitatorji pod mentorstvom Mojce Maver Podbersič in Tamare Krušič.

(Skupno 313 obiskov, današnjih obiskov 1)